Gozdna učna pot vodi po približno 6 kilometrov dolgi prvi polovici Jurčičeve poti, to je od Višnje Gore (400 m nadmorske višine) do cerkve Sv. Duha na Polževem (630 m nadmorske višine). Pot se blago vzpenja, zato nam ob zmerno hitri hoji ostaja dovolj sape za občudovanje okolice. Gozd se prepleta s travniki in sadovnjaki. Mešanje naravne in kulturne krajine botruje izredni pestrosti drevesnih, grmovnih in zeliščnih vrst, mahov, gliv in lišajev. Vsak korak nam predstavi nov pogled, pri čemer nam je v pomoč in poduk ob poti postavljenih  informativnih tabel.                             

Vljudno vabljeni v pravljični svet narave le 15 km iz Ljubljane!

  Polž, polž, pokaž´ roge … Višnjegorski simbol polž jih kaže ponosno, čeprav je priklenjen z močno verigo. Legenda pravi, da so v 5. stoletju višnjegorski grofje rešili pred smrtjo mladega beneškega plemiča, ranjenega v boju s Huni. Žena beneškega doža jim je v znak hvaležnosti poklonila pozlačeno in z diamanti okrašeno polžjo hišico. Grofje so jo podarili mestu. Mestni veljaki so vanjo ob slovesnostih natakali vino in z njo nazdravljali. Dragoceni polž je kmalu izginil neznano kam, zato so razočarani meščani dali narediti novega. Čeprav so ga priklenili na verigo, se je tudi za tem izgubila vsaka sled, ostala je le legenda.

Jurčičeva pot nas popelje od Višnje Gore do Muljave. Imenuje se po pisatelju Josipu Jurčiču, rojenem marca 1844 na Muljavi. Avtor prvega slovenskega romana Deseti brat, znamenite Kozlovske sodbe v Višnji Gori in drugih del, je osnovno šolo obiskoval v Višnji Gori.
Pot je bila urejena leta 1994, ob 150. obletnici pisateljevega rojstva. Dolga je 12 kilometrov. Leta 1998 so ji priključili še krajšo, 4 kilometre dolgo pot, ki vodi od Muljave do vasi Krka.
Jurčičeva pot je pohodna preko celega leta in je primerna za najmlajše in starejše pohodnike.  
  Pohod po Jurčičevi poti
Vsako prvo soboto v mesecu marcu, od leta 1994 dalje, se po Jurčičevi poti od Višnje Gore do s slamo krite Jurčičeve domačije na Muljavi, preurejene v muzej, vije kolona pohodnikov. Tam se udeleženci pohoda udeležijo osrednje slovesnosti, prirejene v spomin na pisateljevo rojstvo.
 
  Višnja Gora
je majhno in prijazno zgodovinsko mesto na holmu pod razvalinami Starega gradu na prehodu iz Ljubljanske kotline na Dolenjsko. Prebivalci prvotne naselbine pod gričem Starega trga so se v srednjem veku zaradi pogostih turških vpadov načrtno preselili »višje na goro« - tako je kraj najverjetneje dobil ime. Okrog novega naselja so zgradili obrambni zid in tri obrambne stolpe, zaradi odlične obrambe pred turško nevarnostjo pa so nato prebivalci že daljnega leta 1478 postali meščani. Višnjegorska plemiška družina je bila ena najmočnejših na Slovenskem: Albert Višnjegorski je leta 1200 priključil Kranjski Belo Krajino. Tu je bila napisana prva slovenska povest Sreča v nesreči, Josip Jurčič je hodil sem v šolo in napisal znamenito Kozlovsko sodbo, naš največji pesnik France Prešeren je v verzih omenil našega polža, številni znani slikarji od Božidarja Jakca in drugih so na svojih platnih ovekovečili slikovit pogled na starodavno mestece. V Višnji Gori je živel tudi eden največjih slovenskih čebelarjev Emil Rožič, ki ima doprsni kip na Mestni hiši. Do druge svetovne vojne je bilo mesto zelo živahno, polno obrtnikov, številnih sejmov in državnih organov od sodišča do policije. Po vojni je kraj izgubil nekdanji živahen utrip, ni pa izgubil svoje slikovitosti. Zadnje čase se Višnja Gora ponovno razvija in uveljavlja. Tu je vrsta turističnih-rekreacijskih objektov, od plavalnega bazena do smučišč na Polževem, strelišča na glinaste golobe in številnih pohodniških poti. Znameniti višnjanski polž je priklenjen na verigi (da ne bi ušel!) in upodobljen vsepovsod po mestu, meščani pa so mu postavili tudi dva javna spomenika.